Pričetek: Sreda, 20.11.2019, ob 18.00
Lokacija: Stolp Škrlovec

Dr. Damir Globočnik: Predstavitev knjige o Leopoldu Layerju in pogovor z avtorjem

predavanje

Dr. Damir Globočnik: Predstavitev knjige o Leopoldu Layerju in pogovor z avtorjem

Stolp Škrlovec

Sreda, 20. 11., ob 18h

 

Vstop prost

 

Predstavitev knjige Marija Pomagaj na Brezjah – Layerjeva Marija Pomagaj in pričevanja o romanjih na Brezje in pogovor z njenim avtorjem dr. Damirjem Globočnikom

 

Marija Pomagaj – slika Marije z Jezusom v naročju, ki jo je na začetku 19. stoletja naslikal poznobaročni slikar Leopold Layer (1752–1828) iz Kranja, je najbolj priljubljena med milostnimi podobami in tudi eno najbolj znanih likovnih del v Sloveniji. Z naraščajočo popularnostjo božje poti na Brezjah se je večalo tudi zanimanje za vprašanja, vezana na nastanek Layerjeve slike Marije Pomagaj.

 

Pred uradnim nastankom romarske poti na Brezjah, že med francosko zasedbo oziroma v dobi Ilirskih provinc (1809 do 1813), so se ljudje v stiskah obračali na brezjansko Marijo pomagaj. Prva dokumentirana uslišanja so se začela na Brezjah dogajati leta 1863. V drugi polovici 19. stoletja oziroma na začetku 20. stoletja so Brezje postale ena najbolj priljubljenih in obiskanih božjih poti na Slovenskem. Majhna podružnična cerkev sv. Vida pogosto ni mogla sprejeti vseh romarjev. Med letoma 1889 in 1900 so zgradili novo cerkev. Ob cerkvi so pustili nedotaknjeno Marijino kapelo, ki so jo zavarovali z zunanjim stavbnim plaščem in veliko kupolo. Konec 19. stoletja so postavili tudi samostan, v katerem prebivajo frančiškani, ki so postali oskrbniki romarske cerkve.

 

Knjiga podrobno obravnava nastanek romarske poti pri nekdaj podružnični cerkvi sv. Vida na Brezjah, ki je spadala v župnijo Mošnje. Na podlagi dostopnih časopisnih, arhivskih in drugih virov so opisane najpomembnejše množične pobožnosti in slovesnosti, romanja, shodi, proslave in druge verske manifestacije na Brezjah od šestdesetih let 19. stoletja do današnjega časa. Na Brezje so organizirano romala različna društva: Slovensko katoliško delavsko društvo, Marijine družbe, Slomškova zveza, veterani prve svetovne vojne (od 1924 do druge svetovne vojne), rudarji – izseljenci v Francijo in Nemčijo idr. Romanja so med prvimi organizirali Štajerci. Z Brezjami so bili posebej tesno povezani ljubljanska škofa dr. Anton Bonaventura Jeglič in Anton Volk ter katoliška politika dr. Janez Evangelist Krek in dr. Anton Korošec. Med pomembnimi mejniki v zgodovini romarskega svetišča na Brezjah so: kronanje milostne podobe 1. septembra 1907, leto 1935, ko je milostna podoba prvič odšla iz Brezij v Ljubljano, kjer je postala zaščitnica II. evharističnega kongresa, prvi katoliški dekliški tabor in Kmečki tabor v letu 1938. Na začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji (april 1941) so Marijo Pomagaj skrili pri frančiškanih na Trsatu, od 1943 je bila v ljubljanski stolnici, kjer so k njej prvič romali bolniki in begunci, 15. julija 1947 se je milostna podoba slovesno vrnila na Brezje. Sledijo proslava petstoletnice ljubljanske škofije 1962, začetek vsakoletnih romanj invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje 19. avgusta 1969, srečanje romarjev treh narodov 20. avgusta 1983 in drugi dogodki. 30. oktobra 1988 je bila romarska cerkev slovesno razglašena za baziliko. V letu 1996 je bila milostna podoba pokroviteljica praznovanja 1250-letnice krščanstva med Slovenci. 17. maja 1996 jo je na Brezjah obiskal papež Janez Pavel II. 1. januarja 2000 je bila bazilika Marije Pomagaj razglašena za narodno svetišče Slovenije. Maja 2014 je bilo praznovanje dvestoletnice milostne podobe.

 

Besedilo knjige se je posebej posvetilo fenomenu Layerjeve milostne podobe Marije Pomagaj. Opisane so njene najpomembnejše kopije pri nas (ljubljanska stolnica, cerkev Marijinega oznanjena v Ljubljani, cerkve v Ribnici, Kamniku, Škofji Loki idr.) in v verskih središčih slovenskih izseljencev (Lemont, Washington, Cleveland, Toronto, Adrogue, Luján, Melbourne, Sydney, Adelaide, Rim,  Merlebach, Habsterdick idr.).

 

Knjigo Marija Pomagaj na Brezjah (podnaslov Layerjeva Marija Pomagaj in pričevanja o romanjih na Brezje) je letos izdala založba Romar na Brezjah. Obsega 432 str. Uvodnik je napisal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

 

Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča proučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Izdal je več knjig, mdr. Prešeren in likovna umetnost (2006), Kulturnozgodovinske študije (2009), Likovna satira (2013), Janez Puhar (1814-1864) / Prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj (2014) in Likovno in simbolno (2017). Strokovne prispevke o sodobni in polpretekli likovni umetnosti objavlja v vrsti zbornikov in revij.