Pričetek: Četrtek, 07.02.2019, ob 19.00
Lokacija: Layerjeva hiša
Andrej Štular

Vseeno

likovna umetnost

Andrej Štular: Vseeno
Layerjeva hiša
7. 2. - 5. 3. 2019

Odprtje: četrtek, 7. februar, ob 19. uri
Delavnica Postavljanka: petek, 8. februar, od 10. do 13. ure
Delavnica Senčne lutke: sobota, 23. februar, ob 11. uri
 

Andrej Štular, arheolog vsakdanjega življenja in aktivni pripadnik sodobnega nabiralništva, se na vseh prostih stenah in zaprašenih kotih Layerjeve hiše predstavlja z obsežno pregledno razstavo. Štular na razstavi Vseeno odgovarja umetniškemu duhu časa, ko je lahko vse eno. Z navihano ljubeznijo do vseh spreobračanja vsakovrstnih kod, sistemov in jezika ter lastne ustvarjalne samozadostnosti pa nas opominja, da bo, v preprosti maniri, svet lepši, če nam za tisto eno ne bo vseeno.


Član striparskega kolektiva Strip Core in lutkovnega gledališča Nebo deluje na polju umetnosti od sredine 80. let. Na njegovi prvi samostojni razstavi v Layerjevih hiši na ogled postavlja kolaže, slike, stripe, kipce in svetlobne objekte, vedno znova nove.

 

- - - - - - - 

 

Pregled umetniškega opusa Andreja Štularja kaže, da gre za aktivnega ustvarjalca, ki ljubi presečnost med mediji, načini izražanja, reprezentacijami. Opisovati ga zgolj kot striparja in lutkarja, bi bilo preenostavno in do avtorja celo nepravično. V lutkovno predstavo bo bržčas umestil fotografski medij, v fotografije tehnike praskanja, njegove slike in kipe lahko prevajamo v jezik reciklirane umetnosti. Tehnično je Štular kolažist, saj združuje raznolike umetniške forme in jih povezuje v eno. Vseeno. Pri večini njegove produkcije gre v veliki meri za naključja. Njegova estetika je edinstvena. Surova, plesniva, zavržena, zarostana. Takšna je, kot so dvorišča za belimi prostori razstavnih galerij. Takšna, kot je svet tam zunaj zaslonov. Analogen.

V osnovi je Štular umetnik skicirke. V eni prvih serij, s katero se predstavlja na razstavi, seriji digitalnih kolažev Vseeno (1999), združije svoje skice, krokije, in jih umešča na fotografije sten. Gre torej za dve analogni tehniki, ki jih avtor v svojem opusu stalno neguje. Skupaj s črnim humorjem in obvezno prisotnimi besednimi igrami. Kot na primer delo, naslovljeno Plesen, ki predstavlja skice plesalcev na plesnivi steni. Drugi kolaž združuje skice nekakšnega mehaničnega postopka s fotografijo zidu Mergentalerjeve hiše. Prazna hiša je zaradi svoje lokacije med Galerijo Prešernovih nagrajencev in Layerjevo hišo dobila poseben ulični status. Na njenih zidovih so v zadnjih letih nastajale poslikave, fotografske  in plakatne razstave. Ulično legitimnost pa je Mergentalerjeva dobila že pred desetletjem zaradi bližine nekdanjih lokalov Barona in Ajde. Štular zid “Mergentalerce” ovekoveči v časih svojega zgodnjega fotografskega eksperimentiranja. Mergentalerjeva hiša mu ne nudi zgolj površin s strukturami in svojevrstno patino, dotična fotografija predstavlja tudi nastanek kranjske legende, in sicer, da se spraskan zid nahaja v nosovih in žilah odvisnikov in kupcev domišljijskega prekupčevalca drog. Fantazija je pogosta stalnica Štularjevih svetov, pa čeprav se okoliščine nastanka njegovih del da umestiti natančno časovno in mikrolokacijsko.

Na vrhu kranjskega Jelenovega klanca je le nekaj let nazaj še stal prazen hotel Jelen. Kot se za velike prazne površine v osrčju mest spodobi, se je tudi v zapuščenem hotelu dogajalo marsikaj, med drugim je njegovo notranjost na svoj filmski trak večkrat ujel predstavljeni avtor. Nekoč je v eni od sob, kjer je bila v zlatih časih hotela restavracija, zagorelo. Skupaj z lesenim podom je na pol zgorela tudi slika pokrajine, gozda. Z delno pogorelim okvirjem je slika, ki jo je kot asociacijo na vojno v devetdesetih poimenoval Bosna Balkan (2002), postala del Štularjeve kolekcije. Postala je del zbirke kriznih žarišč, kjer se nahaja tudi Afganistan (2001). Ker so svobodno dirjajoči konji na sliki in napis na hrbtni strani slike “Free as a wind” v popolnem nasprotju z realnim stanjem v izbranem kriznem žarišču, ima serija še posebej močno sporočilnost. Manipulacija podob, ki so v osnovi namenjene dekoraciji, spreminja njihov pomen ravno za toliko, da ohrani avtonomijo slike in njeno funkcijo, ki je dekorativna, torej ne bistveno potrebna. Nova, družbeno nujna raven pomena pa družbeni večini predstavlja nelagodno sporočilo, za katerega si ne želimo, da nas opominja s sten naših dnevnih sob. Pozabljene vojne naj ostanejo v umetniških ateljejih.

Štularjev opus ni usmerjen lokalno, čeprav marsikateri motiv, material ali naracija njegovih del izhaja iz Kranja, kjer živi in ustvarja. Lahko bi rekli, da mu mesto zaradi Prešernove prezence nudi inspirativno okolje, da se je skozi leta oblikoval kot vizualni poet, odklonski in večno na prepihu. A bomo to povezavo v luči dejstva, da Prešeren v Kranju v svojih zadnjih dveh letih življenja, ni ustvaril ničesar v resnici pesniško vrednega, seveda zavrgli. Poezija, ki je vplivala na Štularjevo likovno delo, prihaja s Krasa pa iz del ruskih absurdistov, nemške satirične poezije, literarne avantgarde idr. Razstavljeni Slaniki (2014), pesem Srečka Kosovela, so nastali kot povabilo Baltske stripovske revije Kuš! in še posebej izražajo nekonvencionalnost njegove stripovske forme oz. “strip poezije”, ki ima svoj lasten šarm in logiko, kot jo opiše priznani stripovski avtor Aleksandar Zograf. Kot kulturni delavec iz Prešernovega mesta pa je Andrej Štular seveda v skrbeh za prihodnost simbolnega blaga o Francetu Prešernu. V stripu France (2003), ki je del trilogije v stripu, v kratkem filmu in v gledališki predstavi in ga je motivirala prav zaradi vseprisotnega površnega poznavanja našega največjega pesnika, uporabi citate Ernestine Jelovšek iz njenih spominov na očeta. Štular Prešerna vidi kot izjemnega posameznika, svobodnega duha, doktorja prava, ki ga doživljamo zgolj kot nacionalno posebnost ter ga ne znamo zbrusiti v diamant in predstaviti svetu kot Nemci Goetheja ali Rusi Lermontova.

Za Štularjeva dela bi veljalo pripomniti, da četudi ste jih že videli, ne zamudite priložnosti, da jih vidite znova. V novem kontekstu jih lahko znova preberemo drugače. Družbena ali celo intimna kritika je stalnica Štularjeve narative. A hkrati njegove instalacije, tako svetlobne kot kiparske in prostorske, prežema igrivost, pomešana s humorjem. Veliki brat (1999), Državljani (1999), Kletke (2002-2004), svetlobne Polemike o Saturnu – Opoldne, opolnoči (2008) in Osebe (2017) nas lahko vedno znova nasmejejo. Za vse drugo nam lahko postane tudi vseeno.

Še raje pa bomo videli, da vas vznemirijo, razjezijo in aktivirajo.

 

Besedilo: Zala Orel

 

- - - - - - 

 

Spremljevalni program


POSTAVLJANKA
petek, 8. februar, od 10. do 13. ure

Razstavo Vseeno spremljata dve delavnici. Prvo bomo ušpičili na Prešernov dan v galeriji Layerjeve hiše. Pri Postavljanki lahko sodelujete vsi, ne glede na to, koliko ste stari in koliko časa imate. Med 10. in 13. uro bomo brezvrednim predmetom dali novo vrednost in novo funkcijo, jih postavljali v zaporedje ter iz njih delali nove podobe. Andrej bo mlajše vodil pri idejni zasnovi, ne tako mladim pa zgolj svetoval, kje je rep in kje glava.

SENČNE LUTKE
sobota, 23. februar, ob 11. uri

Delavnica Senčne lutke bo trajala v dvorani Stolpa Škrlovec od 11. do 14. ure z vmesno pavzo. Mentor Andrej Štular bo udeležencem razložil nekaj osnovnih pojmov senčnega gledališča in njegove geografije, nato pa boste iz papirja in drugih propomočkov izdelali svojo lutko. Proti koncu delavnice boste senčne lutke tudi uporabili na odru. Delavnica je primerna za tiste, ki ste dopolnili 5 ali 100 let, ter vse vmes.

Prijave:
Delavnica Postavljanka nima prijav, vabljeni ste kadarkoli med 10. in 13. uro. Pridite čim prej, da se zabava ne konča prezgodaj!
Na delavnico Senčne lutke se prijavite preko email sporočila art@layer.si. Udeležba je brezplačna, za material bo poskrbljeno.

 

Povezave:

www.andrejstular.net