Pričetek: Petek, 06.05.2016, ob 18.00
Trajanje do: 28.05.2016
Lokacija: Galerija Layerjeve hiše
Lila Prap

Hiša ilustracij, skupinska razstava ilustratork

ilustracija / strip / grafiti

HIŠA ILUSTRACIJ
skupinska razstava ilustracij 
Lila Prap, Ajda Erznožnik, Veronika Vesel Potočnik, Nives Palmić in Maruša Štibelj
Galerija Layerjeve hiše
 
Razstava bo na ogled od 6. 5. do 28. 5. 2016.
Odprtje razstave: petek, 6. maj, ob 18.00
Filmski večer z Lilo Prap: torek, 17. maj, ob 20.00
Literarni večer z Marušo Štibelj in Jasminom B. Frelihom: četrtek, 19. maj, ob 20.00
Delavnice z ilustratorkami:
torek, 19. 4., ob 18h: Veronika Vesel Potočnik (za odrasle)
torek, 26. 4, ob 18h.: Nives Palmić (za odrasle)
četrtek, 5. 5., ob 17h: Ajda Erznožnik (za otroke)
 
Skupinska razstava domačih ilustratork: Lila Prap, Ajda Erznožnik, Veronika Vesel Potočnik, Nives Palmić in Maruša Štibelj prikazuje domačo ilustratorsko ustvarjalnost. Z ilustracijami za otroke in odrasle se maja odene Layerjeva hiša in vas vabi, da jih odkrivate. Male žverce, domišljijske podobe, cvetlice in pošasti se sprehajajo po slikah, ki razkrivajo neštete tehnike domačih ustvarjalk. S kredo, tušem, svinčnikom, ogljem in kolažem jih prepletejo v številne zgodbice.
 
Lila Prap
Po končanem študiju arhitekture v Ljubljani je službovala v različnih birojih, kjer se je ukvarjala s projektiranjem, urbanizmom in designom, poučevala je na gradbeni šoli in šoli za oblikovanje. Kot svobodna umetnica se je sprva ukvarjala z arhitektiurnimi projekti, grafičnim oblikovanjem, karikaturo in pisanjem ter risanjem za otroke, zadnja leta pa se posveča predvsem ustvarjanju otroških slikanic. Izdala je več knjig za otroke v Sloveniji, Angliji in na Japonskem. Prevedene so v več kot 30 jezikov. Po slikanici Zakaj so na Japonskem posneli serijo risank. Svoje ilustracije in slike je razstavljala v eminentnih galerijah na različnih koncih sveta. Za svoje ustvarjanje na področju karikature, literature, ilustriranja in oblikovanja je dobila več nagrad in priznanj, med njimi nagrado Aritas, priznanje Hinka Smrekarja, Levstikovo nagrado, nagrado za najlepšo knjigo, mednarodno priznanje IBBY Honour List, nagrado Prešernovega sklada, nominirana je bila nemško literarno nagrado, nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado. Živi in ustvarja v Šmarjeti pri Celju.
 
Ajda Erznožnik
Živalski svet je avtorici nadvse blizu in živali rada na različne načine upodablja že od malega. Kot otroku ji je bilo najbolj fino risati stripe s počlovečenimi govorečimi živalmi. Glavni junaki so bile predvsem miši.
V pričujoči razstavi živali sicer ne govorijo, si pa vsaka svoje mislijo. Ob njihovih situacijah si lahko zamišljamo vedno nove zgodbe. Spominjajo nas na dejstvo, da sta človeški in živalski svet prepletena bolj, kot se včasih zavedamo. Vabijo nas ven iz štirih sten, v naravo - njihov (in naš) dom, opazovat vsakodnevna dogajanja v živo.
Ajda Erznožnik, diplomirana slikarka, se zadnjih nekaj let ukvarja s knjižno ilustracijo. S svojimi ilustracijami je do sedaj opremila več kot ducat knjig, med njimi tri knjige o Kekcu (Založba Grafenauer), ki so pravzaprav slikopisi za otroke, ki začenjajo brati. Ilustriranje je zanjo odkrivanje novih svetov ter raziskovanje tehnik in materialov za upodobitev napisanega. Ko se naročena dela oddajo pa nastopi čas za slikanje za dušo. Še vedno z veseljem nariše tudi kakšen strip, naredi igračo, poslika steno ali pa se kam potepe.
 
Veronika Vesel Potočnik
Veronika Vesel Potočnik v svojem delu izhaja iz domišljijskih svetov in podob, ki nastajajo ob predelovanju miselnih in čustvenih zaznav ter predelav informacij iz okolja. Le te skozi transformacijo postanejo del notranjega sveta imaginarnih podob in na novo ustvarjenih kontekstov. Fragmenti iz različnih pripovedi se povezujejo in formirajo v novo celoto. Podobe se tako kot pri asociacijah, ki neobremenjeno odpirajo posamezne vtisnjene podobe in jih nizajo eno na drugo, tudi tu stapljajo in rojevajo spontano in sproti. Včasih se povežejo na prvi pogled nezdružljive podobe, ki producirajo popolnoma nov tok mišljenja in gledanja. Tako nastaja splet zgodb, ki kreirajo same sebe ter se kot nepredvidljive pojavljajo  in spet izginevajo.
Veronika Vesel Potočnik se je rodila leta 1987 v Kranju. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, kjer je leta 2012 diplomirala pri prof. Hermanu Gvardjančiču in prof. Milanu Eriču. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko  in ilustracijo. Že od nekdaj jo navdušujejo pravljice, pripovedke in drugi zapisi človeškega spomina, ki jih preoblikuje in kot na novo ustvarjene zgodbe prenaša v svoja dela. Svoja dela je do sedaj predstavila na skupinskih razstavah (U 35, Mlada umetnost iz Škofje Loke in okolice, Sokolski dom 2014, Moč podobe, Galerija Kosova graščina Jesenice, 2015) in na samostojni razstavi Tisto kar je v nas, Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, 2015. Živi in dela v Kranju.
 
Nives Palmić
Risbe iz ciklusa, ki ga Nives Palmić imenuje Ritmi narave imajo izhodišče v njeni fascinaciji z rastlinami, cvetlicami, drevesi. V njih avtorica zasleduje neskončne različice ritmov rasti, lepoto in rahločutnost rastlinskih oblik, igre svetlobe in senc. Ker jo zanima predvsem ritem in ne zunanja forma, svoje motive postavlja v kompozicijske izreze, ki so izsek iz neke večje podobe. Zaradi tega pogosto delujejo kot vzorci ter so na meji abstraktnega. Na tem nivoju raziskuje odnos med realnim in abstraktnim, med podobo in vzorcem. V nekaterih risbah sooča dva različna ritma, kot dva različna vzorca, ki pa sta del istega sveta. Kompozicije risb niso slučajne, ampak so zelo natančno določene z namenom poudariti oblikovne, prostorske, svetlostne kvalitete ter ustvariti vsakokrat posebno atmosfero, ki nosi in posreduje vsebine čustev, občutij, misli. Razen kompozicije je v avtoričinih risbah zelo pomembna tekstura, ki odseva karakter upodobljenega bitja in dodaja dimenzijo čutnosti. Risarske tehnike, ki jih neguje, so: svinčnik, oglje, tuš in pero ter pastel.
Nives Palmić je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo. Ukvarja se z risbo in slikarstvom. Vodi delavnice in tečaje risanja in slikanja ter predava na zasebni šoli B2 v Ljubljani. Deluje kot mentorica pri zasnovi likovnih razstav ter piše kritike in tekste. V letu 2011 je izdala priročnik o risanju »Od risbe do slike« pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.
 

Maruša Štibelj (razstava v Mahlerci)

Projekt Alice in Wonderself je ustvarjalka kolažev Maruša Štibelj zasnovala na umetniški rezidenci v Nemčiji. Serijo kolažev je povezala z zgodbo odrasle Alice, ki se izgubi v čudežni deželi svoje notranjosti. Slikanica za odrasle bo tokrat predstavljena v obliki razstave kolažev, ki vas mogoče pripravi do tega, da pokličete nikogar drigega, kot pa samega sebe.

Maruša Štibelj (1986, Kranj) je diplomirana likovna pedagoginja, ki se zadnje tri leta izraža predvsem skozi tehniko kolaža. Svoje poslanstvo in mesto je našla v oživljanju starih predmetov, slik in člankov, v sestavljanju kolažev in obujanju spominov. Njeni kolaži so večplastni, v njih se prepletajo misli in spomini, primešani so jim citati, risbe in časopisni izrezki. Navdih in materiale išče v starih omarah, na podstrešjih in bolšjih trgih. Od leta 2015 je članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov.

 
SPREMLJEVALNI DOGODKI:
 
torek, 17. maj, ob 20h
Filmski večer ob razstavi Hiša ilustracij
LILA PRAP, DOKUMENTARNI PORTRET 
Lila Prap je edina slovenska kulturna ustvarjalka, ki je postala blagovna znamka. Na Japonskem, kjer ta priljubljena otroška ilustratorka nastopa tudi kot lik v animiranih filmih, lahko ob trgovinah Disney in Hello Kitty najdemo tudi oddelek LilaPrap. Značilni liki iz njenih otroških slikanic, predvsem živali, nastopajo v široki paleti izdelkov, od otroškega perila in jedilnega pribora, videokaset in sestavljank, do brisač in obeskov za ključe.
Avtor in režiser: Aleš Šega
 
Po ogledu filma pogovor z Lilo Prap.
 
četrtek, 19, maj, bo 20h
Vizualno-literarni večer
MARUŠA ŠTIBELJ IN JASMIN B. FRELIH: ALICE IN WONDERSELF
Projekt Alice in Wonderself je ustvarjalka kolažev Maruša Štibelj zasnovala na umetniški rezidenci v Nemčiji. Serijo kolažev je povezala z zgodbo odrasle Alice, ki se izgubi v čudežni deželi svoje notranjosti. Na tokratnem večeru bo njeno zgodbo interpretiral pisatelj Jasmin B. Frelih, pripovedovanje pa bodo pospremili Marušini kolaži v obliki projekcije. Vzporedno se bo na ta večer lansirala tudi kampanija za množično financiranje projekta v obliki knjige.
Zaradi narave samega projekta bo branje potekalo v angleškem jeziku.
Lepo vabljeni na popotovanje v čudežni svet, ki vas bo pripravil do tega, da dvignete telefon in pokličete, nikogar drugega kot samega sebe.