Pričetek: Torek, 02.10.2018, ob 17.00
Trajanje do: 04.11.2018
Lokacija: galerija Layerjeve hiše, Galerija Janeza Puharja, galerija Mahlerca, vrt

7. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI Kranj – ZDSLU 2018

likovna umetnost

različna prizorišča v mestnem jedru

GALERIJA JANEZ PUHAR – stolp Škrlovec

LAYERJEVA HIŠA – VRT

LAYERJEVA HIŠA – GALERIJA

LAYERJEVA HIŠA – Galerija Mahlerca

2.10. - 4.11. 2018

GLAVNA OTVORITEV, torek, 2. oktober ob 17. uri

 

Vljudno Vas vabimo na glavno odprtje 7. MEDNARODNEGA FESTIVALA LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ – ZDSLU, letos v znamenju GEOMETRIJA – RACIONALNOST POGLEDA, ki bo 2. oktobra ob 17. uri, na Glavnem trgu v Kranju. Iz Glavnega trga se bomo sprehodili na vsa prizorišča v mestnem jedru. Odprtje festivala bo v GORENJSKEM MUZEJU, podelitev priznanja ZDSLU 2018 za življensko delo pa bo v GALERIJI dr. CENETA AVGUŠTINA na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Kranj.

 

You are cordially invited to attend the grand opening of the 7th INTERNATIONAL FESTIVAL OF FINE ARTS KRANJ – ZDSLU. The theme of this year's event is GEOMETRY – THE RATIONALITY OF A VIEW. The event will take place on Tuesday, 2nd October at 5 pm on the main square in Kranj, from where we will walk to all the exhibition sites in the city centre. The opening of the Festival itself will take place in the GORENJSKA MUSEUM, while the award winning ceremony for the Lifetime Achievement award ZDSLU 2018 will be in the DR. CENE AVGUŠTIN GALLERY at the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia – Regional Unit Kranj.

 

GALERIJA JANEZ PUHAR – Stolp Škrlovec, izbrani nagrajenci prejšnjih festivalov: Avstrija: Irmgard Hummitzsch, Japonska: Toshihiro Hamano, Slovenija: Beti Bricelj

 

LAYERJEVA HIŠA – VRT, geometrijska instalacija:

- na fasi Stolpa Škrlovec: Miranda Rumina

- na vrtu: Zoran Srdič Janežič

 

LAYERJEVA HIŠA – GALERIJA, geometrija v fotografiji Avstrija: Konrad Stania; Belgija: Harry Verschelden, Luc Vangindertael; Italija: Paolo Luxardo; Nemčija: Markus Studtmann; Slovenija Brut Carniollus Layerjeva hiša – umetniške rezidence, Galerija Mahlerca gostje iz Avstrije/ Dunaj: Babsi Daum, Barbara Höller, Tanja Prušnik

 

GALERIJA JANEZ PUHAR

Tradicionalno se letos v Galeriji Janez Puhar predstavljajo izbrani nagrajenci preteklih festivalov. Zastopane so tri dežele: Avstrija, Japonska in Slovenija. Prva umetnica Irmgard Hummitzsch, je hkrati tudi dobitnica najvišjega priznanja festivala Grand Prix nagrade, ki jo je prejela za delo na temo Digitalna podoba in klasična slika na 5. festivalu, leta 2016. Sledi ji Toshihiro Hamano, dobitnik priznanja na 6. festivalu 2017, ki ga je zaznamovala tema Simbol, znak in barva. Kot zadnja pa se predstavlja domača umetnica Beti Bricelj, ki je svoje priznanje prejela na temo Črno - belo leta 2013 na 2. festivalu. Dela vseh treh umetnikov nastajajo na osnovi geometrije, na katero lahko gledamo tako v ožjem kakor tudi širšem pomenu.

 

Foto-kolaži IRMGARD HUMMITZSCH nas popeljejo v svojevrsten svet arhitekturne iluzije. Iluzije, ki v sebi skriva in razkriva elemente našega vsakdana, vkomponirane v zanimive dinamične kompozicijske izpeljave, podrejene ideji plastične zaznave in prenosa prostorskega dojemanja na 2D ploskev. S plastenjem samolepilne folije na aluminijastem nosilcu združuje raznolike geometrijske elemente in izseke iz predhodno posnetih avtorskih fotografij. Tako gradi prostor z detajli betonskega zidu, raznimi vzorci, delčki fasad, talnih oblog, izsekov stopnišča ter členitvijo oken, kot tudi detajli, v katerih zaznamo sivomodro nebo. Slednje je kot točka na katero želi opozoriti in preusmeriti našo pozornost. Je kot prehod, neka oddaljena perspektivno tridimenzionalno zastavljena prostorska rešitev. Je kot tunel, ki se odpira tam v daljavi. Je iluzija ali upanje ter želja po vzponu in osvoboditvi. Sivinski toni mehčajo prvotno trdoto in težo predstavljenih elementov. Med njimi prihaja do kontrastne igre osvetljenih in osenčenih površin. Celoto pa dodela z zarisano linijo. Ta lahko poudari del oblike z zamejitvijo ali novo opredelitvijo, poseže v prostor, ga prebode ali razčleni ter s tem vpliva na sámo dojemanje prostora.

 

Dela BETI BRICELJ posredujejo prefinjeno, dognano ter tehnično dovršeno kompozicijsko zasnovo. Le-ta je lahko del slike ali objekta. Iz geometrijskih oblik gradi ploskve in prostor. Pri doseganju željenega učinka dvodimenzionalne kot tudi tridimenzionalne zaznave si pomaga s svetlostjo barve. Njena dela prežema optična prevara, ki nas vedno znova predrami in zahteva določeno mero pozornosti, v kateri se nato razkriva idejna organizacija in izpeljava posameznega dela. Ta lahko prehaja iz 2D slike v 3D objekt. To vidimo pri FlatCube in kockah. Zanimiv je pogled na dela, če jih analiziramo s postopnim dodajanjem posameznih likovnih elementov, ki v njih nastopajo: odpre se nam čisto nov svet, ki ga lahko ločimo oziroma omejimo samo na obliko, ki prebada, ali reže prostorsko komponento. Z dodatkom izbrane barve in njene svetlosti nastopi vizualna igra, ki se od dela do dela spreminja in vedno znova posega v plastično prostorsko dojemanje celote. Tako nas tudi zorni kot ali položaj, iz katerega opazujemo dela, vodi do novih odkritij in iluzionističnih rešitev, s katerimi umetnica dosega dinamično aktivne kot tudi statično pasivne variacije in manipulacije prostorsko ploskovnih rešitev, temelječih na geometrijski definiranosti osnove.

 

TOSHIHIRO HAMANO se predstavlja s slikami na japonskem papirju. Tradicionalno navdihnjen ostaja zvest svojemu stilu, v katerega vnaša abstraktno stilizirano reinterpretacijo naravnega prostora, čemur sledijo tudi naslovi posameznih slik: Križišče, Rt, Grajski zid ... Po drugi strani pa slike razkrivajo elementarno konstruirano celostno podobo, s svojevrstno asociativno kot tudi spiritualno noto. Nežna, lahkotna, a hkrati elegantna poteza se navezuje na geometrijo v širšem pomenu besede. Tu zaman iščemo strogo omejenost na geometrijske like, prej bi lahko na celoto gledali kot na razgibano podobo linijske pripovedi, ki se v plastično definirani osenčenosti razteza v strogo premišljenem in preračunanem slikovnem polju. Linija v valovitem, zaobljenem ali spiralnem stanju odpira sledi kroga. Le-ta je lahko mišljen kot del pravega in kasneje popačenega detajla, ki v končni fazi vodi v skonstruirano razgibano in dinamično celoto. Dvojnost nastopa v ostrosti zarisanega in stapljanju bledečega. Barvna omejenost je del prečiščenosti in elegance, ki jo vnaša v minimalistično opredeljen likovni svet. Prostorska geometrija mu torej nudi osnovo za nadaljnjo razvijanje idejne zasnove.

 

Melita Ažman, univ. dipl. um. zgod.