Pričetek: Petek, 30.11.2018, ob 19.00
Trajanje do: 18.12.2018
Lokacija: Galerija Layerjeve hiše
Milan Kastelic

OSREDIŠČENE NAVZOČNOSTI

likovna umetnost

Milan Kastelic: OSREDIŠČENE NAVZOČNOSTI

Galerija Layerjeve hiše

30.11.-18.12. 2018

 

Odprtje: petek, 30.11., ob 19.00

 

Teksturalno nanizane barvne ploskve in drobne linije, ki so razporejene po logiki nizanja različno širokih krožnih pasov, so primarno vizualno izhodišče del avtorja Milana Kastelica. Nizanje in prepletanje drobnih linij in oblik, ki se gostijo in redčijo v organske črtne strukture slikovnih površin, nanizane v krožne koncentrične pasove znotraj krožne oblike, je osnovni način gradnje slikovne površine. Sestavlja jo množica trakov ali fragmentov, ki v polju asociacij ponujajo vrsto razlag za obstoječ način artikuliranja posameznih elementov v likovno podobo. Moč krožnice pritegne opazovalčev pogled in ga vabi v raziskovanje likovnega organizma, ki ga iz središča zasnovana gradnja podobe vodi po celotni površini slike. Skupki ploskev so razporejeni v avtonomno, celostno in unikatno površino. Vzpostavljena je relacija dojemanja breztežnostnega prostora izpraznjenega pripovedne vsebine.

 

Računalniške grafike, odtisnjene na prosojno podlago samolepilne folije v kombinaciji s steklom, vzpostavljajo potrebo po vključevanju svetlobe in senc ter analognem mehčanju podobe. V izogib ponovljivosti, kot jo diktira narava grafičnega odtisa, in s tem posledično zanikanju unikata, v nadaljevanju procesa dela označi gesta fizičnega razreza printa na foliji. Tako se ponovno vzpostavi slikarski način gradnje slikovnega polja in s tem pojmovanje slike kot pojem unikatnega. Ker se svetloba na različnih mestih površine prebija skozi prosojno površino neenakomerno, se ob opazovanju optičnih vtisov pojavlja nekakšno prostorsko migotanje. Slikovne površine so distancirane od ozadja, tako prostor svetlobi, barvam in sencam omogoča, da se projicirajo na steno v ozadje za sliko, s čimer se njihov slikovni prostor razširi. Linije in male barvne ploskve se gibljejo, skrivajo, prekrivajo in zakrivajo. Oblike znotraj podobe so nestalne in nimajo trdnosti, ustvarjajo vtis nesnovnosti in nedorečenosti. Vse biva v neskončnem potencialu. Površina se zdi vedno znova drugačna in je ni moč na hitro pregledati. Pa vendar dopušča zaobjetje pogleda, da bi lahko videli kompleksnost celote. Barva prevzame psihološki značaj, središče podobe pa prevzame vlogo vira, ki širi svojo moč vse do roba krožnice, nato pa naprej v prostor, kot nekakšen energijski portal, ki deluje na globljih, nevidnih nivojih. Kot da bi težnjam centrifugalne sile sledilo povratno gibanje. V središču kroga vedno ostaja miren, a zelo živ prostor. Jedro spokojnosti sredi delovanja, ki je izvor vsega, a obenem nedotakljiv.